Sv3dralnik (beta)

Dovolj imam tega. Zivce mi ze najedajo ta anti piratska sporocila na kupljenih, originalnih DVDjih in pred kino predstavami. Prekleto, kaj tem ljudem res ni jasno, da spiratizirane kopije filmov NIMAJO teh sporocil.

[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=l5SmrHNWhak[/youtube]

Jaz kot posten kupec moram vsakic, ko vstavim DVD, cakati in gledati ta prekleta anti-piratska propagandna sporocila, ki jih je by all means nemogoce preskociti. In v kinu je stvar podobna. Predfilmov skoraj ni vec. Samo se reklame, reklame, you’re kindly asked to turn off your f***ing cell phone, cenjene obiskovalce naproscamo da smeti sortirajo ob izhodu v eko kante – plastenke tja, kokice sem in ostalo nesnago v crno kanto, da ne omenjam tistih glupih reklam, ki jih vrtijo tu ….

In potem se ljudje cudijo zakaj je toliko ilegalne robe zunaj.

Ja, tecen sem in res mi gre na jetra, da moram vsakic gledati in poslusati to sranje.

- Sv3

Psssst … S Choupette sva ga zadnjic videla. Na Glavni Ulici je igral na tocno to piscal. V druzbi se stirih. Ciganov. Sva rajsi samo gledala in poslusala. Bilo jih je pet, midva pa dva. Nikoli ne ves kje imajo skritega se medveda.

Po novem letu greva spet pogledat na tisti vogal. Mogoce, ce bo sam, mu ukradeva piscal nazaj. In jo vrneva Pedenjpedu.

- Sv3

“If the bees disappear from the surface of the earth, man would have no more than four years to live.”

foto: imdb.com

To je na tablo napisan citat iz filma, cigar avtor naj bi bil nihce drug kot A. Einstein. Na spletu je sicer moc najti cel kup zapisov, ki skusajo dokazati, da avtor zgornje trditve le ni Einstein.

Kakorkoli, meni se v tem trenutku to sploh ne zdi pomembno. Konec koncev si ga je lahko reziser in avtor filma M. Night Shyamalan lahko preprosto izmislil. Umetniska svoboda pac.

Film se na precej netipicen nacin ukvarja s temo konca clovestva. Kdo ali kaj nas bo pokoncalo? O tem se sprasujejo in iscejo vsi filmi na temo armagedona. Tudi Happening. Vendar slednjega loci od vseh ostalih nacin kako se bo to zgodilo. Nic kaj herojsko ni. Nic kaj H’woodsko ni. Za trenutek bi lahko rekel, da na skoraj poeticen nacin, ne v smislu art-filma pac pa na prekleto realisticen, individualen nacin Shyamalan predstavi zgodbo.

[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=1I9ZQVK8gV8[/youtube]

V Central Parku kar naenkrat pricnejo ljudje poceti nerazumljive stvari. Pricnejo se ubijati. Delati samomore. WTF? Mediji takoj pograbijo kost in pricnejo govoriti o teroristicnem napadu. Vlada takisto. Tipicno za danasnje medije. Pa je res tako?

Glavni protagonisti v filmu so ucitelj Elliot Moore (Mark Wahlberg) in njegova zena Alma Moore (Zooey Deschanel), ki skupaj z dekletcem Jess bezijo pred tem groznim samounicenjem.

Bezijo na dezelo. Zanimivo, da v filmu ni nikjer pobesnele mnozice, ki bezi. Nobenih eksplozij, nobenih efektov, nobenih junakov, ki bi resil cel svet, tu je le veter. Ne, film je dalec od tega H’woodskega spektakla. Prikazuje zelo individualno borbo za zivljenje. Kako je, ko se hoce(m)jo resiti navadni ljudje.

Film ni bil dobro sprejet kar je popolnoma logicno, saj mnozice obozujejo pop-corn filme, vsebino katerih navadno med odjavno spico ze pozabi(m)jo.

Meni je bil vsec zato, ker sem se ze veckrat spraseval kam nas bo pripeljal ta nas nacin zivljenja. Koliko smo ze ‘zafurali’ nas planet. Koliko ga se lahko? Kako bo vplival na nas tisti pomor cebel v Sloveniji pred casom? Tisti, ki mislijo, da jo bomo odnesli brez posledic, se hudicevo motijo.

Priporocam ogled v dvojcku z Goreovim Inconvenient Truth.

- Sv3

Priznam, imam dolg gobec jezik in zaradi njega sem marsikdaj najebal, veckrat pa bil nagrajen.

Moralo je biti slab mesec nazaj, ko sem otresal pametoval pri Tjasi nevede v kaj se spuscam. Seveda sem prebral le besedilo, klikal pa le nisem na tiste povezave, ki jih je avtorica nastancala nanizala. Cez nekaj dni je priletelo v mail-box sporocilce z naslovom: Kam posljem? V besedilu; Tvoje je namrec DONE!

O moj bog, punca je resna, se ne heca. OK! V cem je torej catch? Dragi Sv3 preberi si, poklikaj povezave … Huh, sem se pustil takole na suho pofockati? Pa saj ni tako hudo …

Keksi so prispeli nekaj dni kasneje. Zapakirani v lepo skatlo, ki je ze nasla svojega novega lastnika.¹ Keksi, hja, ti so pa bili z eno besedo – odlicni. Ni jih vec. Logicno. Ker sem dober po srcu, sem jih celo nekaj delil z ostalimi. Punce v sluzbi so bile navdusene in zacudene hkrati. Zacudene nad dejstvom, da se grem in poznam taksne stose. Poizkus, da bi vsaka, ki je pojedla piskot, zato nadaljevala to verigo naprej, je pogorel, saj so me takoj nahrulile poducile, da ne smem takole na suho izkoriscati dobrote ljudi. Res je, sram me je, posipam se s pepelom.

Darilo sem vec ali manj ze ‘odplacal’ V bistvu sploh ni (bilo) tezko. Ker pa od mojih zrtev nihce ni vseprisoten na spletu, sem se odlocil, da v igro potegnem vsaj enega obiskovalca mojega bloga. Tistega, ki mi spusti sporocilce na blog ali v nabiralnik. Kdo bo ta srecnez, pa odlocim jaz. Fair enough?

Kaj bom poklonil? Se ne vem. Odlocim se naknadno, ko izberem. Je pa v igri nekaj toplega in nekaj mehurckastega in …

- Sv3

p.s. In ne, filma nisem gledal in ga tudi ne bom. Ne maram prevec HJ Osmenta, K Spacey pa itaq po American Beauty ni naredil nic pametnega (IMNSHO).

1. Sodelavki je bila tako hudo vsec, da ji preprosto nisem mogel reci ne. [↩]

Imam znanca, soseda, kamerada za pivo in se kaj, ki mi redno ’servirata’ razlicne besede. Slovenske besede. Ona celo z besednimi zvezami kot je na primer: nemara d’ res, on zadnje case rad napise v SMS ali pismo - drevi.

Slednji mi je v oci uho padel ze pred casom, ko sem bil (se) v Republiki. Na nacionalki so takrat priceli govoriti v napovedniku programa – drevi ob in nato uro. Sprva mi to ni predstavljalo problem. Teta je govorila:” Drevi ob devetnajstih trideset, drevi ob dvajsetih, drevi ob enaindvajsetih, …”

Nekoc je rekla:” Drevi ob triindvajestih (23).”

Je ob enajstih se vecer? Hec je, da v bistvu je. Kajti, jaz osebno rad recem, da zadnje pol leta redno hodim spat ob enajstih zvecer in da sem pred tem hodil redno spat ob enih zjutraj. Vecer se torej konca sredi noci torej ob polnoci, ko se pricne jutro.

Zgrozen ugotavljam, da za vrsto besed, ki jih uporabljam(o) vsakodnevno, sploh ne poznam(o) pravega pomena.

Huh, saj vem  - Nemara d’ res!

-Sv3

Marsikdaj se v avtomobilu resno sprasujem o mentalnem zdravju voznikov pred/za seboj.

It’s a fact, da imajo razlicne drzave, razlicna pravila in zakone v cestnem prometu. Ena izmed bolj vidnih razlik je obvezna uporaba luci. Slovenci pridno prizigamo dnevne luci na svojih jeklenih konjickih ze kar nekaj let. Zgledovali smo se bojda po severnjakih (Ddanci, Nnorvezani, Ssvedi in Ffinci imajo podoben zakon).

Slovenci smo eni redkih, ki moramo obvezno imeti prizgane luci vedno in povsod. Nasi juzni sosedi Hhrvati morajo imeti prizgane dnevne luci le v zimskem casu (pozor, zima je skoraj tu), Mmadzari samo na cestah izven naselij, Aavstrijci v primeru slabe vidljivosti in Iitalijani zgolj na avtocestah in cestah izven naselij. Nemci na primer nimajo nobenega zadrzka pri ne-uporabi dnevnih luci, takisto Ffrancozi (izuzevsi izvzemsi motoriste), pa Bbelgijci, Lluksemburzani, Nnizozemci in Aanglezi in se marsikdo. Grki na primer oglobijo vsakogar, ki IMA prizgane dnevne luci. Cisti absurd.

Spomnim se, da so Eegipcani vozili tudi ponoci z ugasnjenimi lucmi – tudi sredi puscave ces, da ne bodo izpraznili akumulatorja. Vsakrsno prepricevanje o nasprotnem je seveda padlo na gluha usesa. Ampak oni so itaq severna Afrika in ne Evropa.

Dnevno se vozim na siht v sluzbo skozi kratek, slabih 100 metrov dolg, podvoz kjer je obvezna uporaba luci. Podvoz je res kratek in zelo dobro osvetljen. Res dobro osvetljen, tam bi lahko bral brez problema. Luksemburzani, Ffrancozi in Bbelgijci pa tudi Nnemci, redno pogosto prizigajo luci, ko se peljejo skozi. Na drugi strani jih nato najmanj 90% ugasne luci. Ker je to podvoz oz. cesta v tisti office district, kjer vecino dneva prezivim tudi jaz in vem da ima vecina tistih grdih steklenih kock podzemne garaze, morajo ti vozniki cez najvec tri kilometre ZOPET prizgati luci.

[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=5di5EhZshdQ[/youtube]

Mnoge Nekaj avtomobilskih znamk ze serijsko vgrajuje avtomaticno prizgane luci v vseh evropskih drzavah, ne glede na to ali imajo taksen zakon ali ne. No, v Grciji najbrz ne  Mnogim, ne Ggrkom, to ni vsec. Bil sem prica gospodu, ki se je hudoval nad tem, da bodo njegove fensi xenonske luci na avtomobilu visjega razreda prizgane tudi podnevi. Razlog je bil seveda gorenjski preprost - te drage zarnice bo moral prej menjati kot, ce bi jih imel ugasnjene. Predvidevam, da enako razmisljajo tudi vsi tisti tepci, ki prizigajo in ugasajo luci vsakic, ko zapeljejo v tunel oz. iz tunela. (V Avstriji imajo nedvomno veliko dela). Ce se s tem zamotijo med voznjo, je slabo za nas ostale udelezence v prometu, saj z nenehnim vrtenjem ali pritiskanjem gumba za luci niso pozorni na dogajanje na cesti. Ce to pocno zaradi sparanja, hmm …

Kaj nisem nekje slisal, da je za zarnice bolje, ce so prizgane, kot da se jih priziga in ugasa non-stop?

- Sv3

Dogaja se mi zelo pogosto, da bi si zelel imeti pri roki fotoaparat, pa ga nimam.

Na primer danes, ko sem z jezikovnega tecaja prihajal na delo in se peljal mimo Sodisca Evropskih skupnosti. Pred vrati je bila zbrana mnozica ljudi z rumenimi dezniki in transparentki. Mislim, da so bili nemci, saj je bil malce naprej parkiran avtobus z nemsko registracijo. Ti demonstrirajoci migajoci rumeni dezniki so bili prava pozivitev procelja dolgocasne zgradbe in dolgocasne sivine zadnjih tednov.

Za trenutek so mi misli odtavale v pozitivne vode, lepso prihodnost. Iz day dreaminga so me prebudile crne ptice, ki so nemo opazovale dogajanje pred vrati postave. Ti krokarji (ali pa vrani, nisem ornitolog) so prav zlovesce, nepremicno strmeli v mnozico rumenih deznikov.

Na vsaki ulicni svetilki po nekaj. Vseh skupaj za kaksne tri ducate.

Nic kaj prijetno in vzpodbudno …

- Sv3

Jeba.

- Sv3

Najprej moram povedati nekaj osebnega. Woody Alen mi nikoli ni bil vsec. Tudi tokrat ne. Woody spada v tisto kategorijo – ali ga ljubis ali ga ne ljubis, vmesne stopnje ni. Pri meni je ocitno v slednji kategoriji.

foto: http://www.vickycristina-movie.com/

Po kritikah sodec¹ sploh ni slab film. Branje vseh teh recenzij mi je navdalo z novim spoznanjem: za Alanove filme sem premalo brihten, sem neumen, sem preplitev, sem premalo izkusen, sem pre…

Vicky Christina Barcelona (VCB) je ljubezenski film. Zenski ljubezenski film. Zenski ljubezenski film, ki se dogaja na vrocekrvnem jugu. Roko na srce edino vrocekrvno v vsem film so Gaudi, Barcelona in odlicna Penelope Cruz. Vse ostalo je IMNSHO sivo povprecje.

Zgodba gre takole; Vicky (Rebecca Hall) in Cristina (Scarlett Johannson) sta prijateljici. Prva je tik pred samouresnicitvijo poroko, druga je izgubljena, khm, samoiscoca tipicna zahodnjaska 30 letnica XXI. stoletja. Pred poroko prideta v Evropo. Sure, kot vsi pravi americani. Tu trescita ob umetnika Juana Antonia (Javier Bardem), ki ju prav nespodobno povabi v posteljo. Da pa zgodba ne bi izpadla kot se ena izmed neskoncnih na temo opevajocih zgodb o ljubezenskih trikotnikih in vrocih juznjakih,  poskrbi ‘domacinka’ in Juanova ex-wife Maria Elena (Penelope Cruz). Brez katere bi bil IMNSHO ta film eno navadno povprecje. Ergo, namesto love triangla imamo love quad. OK, vec o zgodbi ne povem.

[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=glQHG92Yvoo[/youtube]

Zame je edina svetla tocka filma Penelope. Punca je hot. Punca je jezna. In to prekleto dobro. Ce sem zleht, bi rekel, da zato, ker so vsi ostali tako zelo brezvezni neizraziti. Javier Bardem se mi ne zdi dobra izbira. Vem, ze ves cas poslusam zenske kritike, na svoj racun, da se hudicevo motim in da je tip cute in sexy. V No Country For Old Man mi je bil kot Anton Chigurh zanimiv. Nemara, da zaradi priceske. Nikakor ne srhljiv. Pri Bardemu imam ves cas obcutek, da je na pomirjevalih. Pri njem ves cas, ves film, cakam. Cakam, da bo naredil potezo, da bo uspicil eno, da bo … potegnil iz rokava zajca, ki se bo spremenil v sopek marjetic. Ampak teh marjetic ni. Ce sem se enkrat iskren, ko zapuscam dvorano, se pocutim opeharjenega. Sorry, ampak …

Se to, v filmu je ves cas prisoten pripovedovalec. Tega ne maram. Resda, da nekajkrat celo simpaticno izpade z vnapresnjim vpogledom v dogajanje, ampak come on … Film sploh ni slab, sploh ne. Vecina ljudi s katerimi sem govoril o njem, je navdusenih nad filmom. In Bardemom. Jaz sem eden tistih, ki je dvorano zapuscal s kislim obrazom. Opeharjen

Mislim, da ljubitelji Woodyja in Bardema definitivno NE bodo razocarani.

- Sv3

1. Sel sem v branje le-teh, ker se mi je dozdevalo, da film ne more biti tako zelo slab kot se zdi meni. [↩]

Sem mislil, da ne bom vec dozivel.

Kriza je. Res je kriza …

- Sv3