Pred casom sem na spletu videl zgoraj prikazano reklamo za podvodno kamero Sanyo in se takoj spomnil kako sem vedno navdusen in predvsem fasciniran nad plimovanjem na zahodni francoski obali.

Z malce brskanja po arhivu sem nasel nekaj fotografij. Spodnji fotografiji sem posnel (panoramska je sestavljena iz 4 fotografij) predlani med avgustovskimi prazniki v Bretaniji.

Kot po kaksni naravni katastrofi.¹

- Sv3

1. Ki se tu zgodi dvakrat na dan

Zanimiva ozka uličica podobna kamniški urinckovi ruelle des Chats lahko za trenutek pričara čas izpred pol tisočletja, ko je tod zaudarjalo po marsičem. Ni mi sicer čisto jasno kako so lahko tukaj hodili konji ali se celo vozile kočije. Ime – ruelle des Chats – je ulička dobila, ker se strehe hiš dotikajo in s tem omogočajo mačkom brez večjega napora prehod iz enega podstrešja na drugega.

Kamni na tleh ob fasadah so v pomoč pešcem, ki so se morali spretno umikati pred konji in kočijami.

Glavna fasada cerkve Sv. Petra in Pavla

V osnovi gotska katedrala Sv. Petra in Pavla (chathédrale St-Pierre et St-Paul) je polna različnih arhitekturnih stilov kasnejših obdobij (gotska fasada, baročne orgle, prekrasni vitraži iz 13-17 stoletja …)

Notranjščina tro-ladijske cerkve Sv. Petra in Pavla

Če gre verjeti pripovedim, sta se tu davnega leta 1429 ustavila na svoji poti v Reimes na kronanje sama Ivana Orleanska in kralj Karel VII.

Odlična gotska pregrada v cerkvi Sv. Madelaine

Cerkev Sv. Magdalene (église St-Madelaine) se ponaša s prekrasno gotsko kamnito pregrado med korom in glavno ladjo, pod katero je pokopan sam mojster.

Cerkev Sv. Pantaleona (église St-Pantaleon) zgrajena med leti 1508 in 1672 v renesančnem stilu je cerkev poljske skupnosti. Med obiskom je bila v cerkvi ravno maša. V poljskem jeziku sure – precej hecno. Cerkev je zgrajena na mestu sinagoge. Ta majčkena in zelo svetla cerkev je polna kipov. Le-te so v cerkev med revolucijo meščani skrili. Na meni je pustila cerkev zelo prijeten vtis. Cerkev je precej drugačna kot ostale francoske, predvsem gotske cerkve. Gre za renesančno cerkev …

Cerkev Sv. Panteleona je zelo svetla in polna kipov. Kot muzej plastike. Tokrat objavljam barvno fotografijo – ČB se nahaja tu.

Bazilika Sv. Urbana – zunanjščina

Bazilika Sv. Urbana (Basilique St-Urbain) je gotska cerkev, ki jo je na mestu kjer je prej stala čevljarska delavnica pričel graditi v Troyes rojeni sin taistega čevljarja – Jacques Pantaléon. Kasneje, leta 1261 je Jacques postal papež Urban IV.

Marijin oltar v stranski ladji cerkve Sv. Urbana

Poleg cerkve Sv. Petra in Pavla se nahaja Musée d’Art Moderne, ki sta ga ‘zakrivila’ zakonca Pierre in Denise Lévy. Lastnika znamke Lacoste. Muzej se ponaša z odlično zbirko meni ljubih Fauvistov (Deraina, Duffyja, Matissa, Modligianija, Picassa, …). Muzej je v krasni stari škofovski palači iz 16-18 stoletja. Simpatičen majhen muzej nedvomno vreden ogleda.

Pogled na stransko rozeto katedrale skozi okno na podstrešju Muzeja moderne umetnosti.

V izogib obsojanju, da sem nekakšen verski blaznež ali celo, bog ne daj, posiljujem ljudi samo s sakralno umetnostjo in starimi cerkvami, še nekaj modernejšega. Trg Audiffred – Place Audiffred – je v letu 2006 doživel preobrazbo. Simpatičen trg, bi bil lahko IMHO še simpatičnejši, če ne bi bil okrog njega speljan promet, je ponoči osvetljen z barvnimi svetilkami. Simpatično.

Place Audiffred ponoči – barvit trg.

Troyes je zelo prijetno mesto, vredno vsaj eno-dnevnega postanka, ki ima svoj simpaticni karakter. Blizina Eperneya in Rheimsa je lahko le razlog vec za kaksen dan daljsi postanek.

-Sv3

Troyes je staro in simpatično francosko mesto, ki bi ga lahko brez sramu uvrstil na listo mest z oznako ‘must see’. Da ne bo pomote, Troyes ni vele mesto polno zgodovinskih spomenikov, bogatih muzejskih zbirk in bogatih muzejev. Ravno nasprotno. Je manjše mesto (za evropska merila – 120,00 prebivalcev) z bogato zgodovino, ki sega še v čas Rimljanov. Žal iz teh časov ni ostalo nič, vendar zato Troyes ni nič manj pomembnejši in zanimivejši.

Predvsem lepo je staro mestno jedro, polno srednjeveških in renesančnih pol-lesenih hiš. V ModriKnjigi pravijo, da kogar zanima izgled Evrope za časa Shakespearea, potem je ogled mesta neizbežen.

staro mestno jedro je polno rednjeveških trgov in zavitih ulic

Kljub geografski legi mesta – pokrajina Champagne, v mestu žal ni vinskih kleti – za ogled le-teh priporočam obisk Eperneyja ali Reimsa.

Troyes ni znan po vinskih kleteh, pač pa po pesniku Chrétienu de Troyesu. Chrétien je avtor pesnitev Parceval le Gallois, Lancelot du Lac in Le Chevalier au Lion - epa o Lancelotu in kralju Arthurju ter isknju Svetega Grala.

Hiše v mestu so grajene v t. im. predalčasti gradnji – Fachwerk.   

Med 12. in 13. stoletjem je mesto uživalo veliko veljavo. Tri- mesečni sejmi, ki so privabljali na stotine ljudi iz vsepovsod, so bili eni prvih v Evropi, kjer so poleg varnosti in udobja popotnikov poskrbeli tudi za pravičnost trgovanj. Zaradi velike množice različnih valut in živahnosti trga so imele lokalne menjalnice bureaux de change polne roke dela. Da bi si menjalničarji olajšali delo, so si izmislili enotni menjalni tečaj in enoto – troy ounce, ki je še vedno v veljavi pri tehtanju zlata.

 
Vogalna konveksna ogledala so dobrodošla pomoč pri manevriranju v mestu.

Mesto ni znano le po utežni meri zlata o pesnitvah o Svetem Gralu, kralju Arthurju ali vitezu Lancelotu. Tu, v Troyesu, so sedeži tekstilnih podjetij Lacoste, Petit Bateau, Dim underwear, DD, BabyGRO, GIL, Mariner …

Hiše v starem mestnem jedru so bile obnovljene oz. postavljene na novo po silovitem požaru leta 1524. Po drugi svetovni vojni so obnovili glavnino hiš in ta podoba se je ohranila do danes.

Mini papirnica (tobak), prej slaščičarna, še prej …

Kot zanimivost naj omenim, da je bil v Troyesu, po prihodu prvih vitezov Templjarjev iz Svete dežele leta 1118, ustanovljen red vitezov Templjarjev. Mesto je bilo dolgo njihov sedež. Tu je na ulici Templjarjev (rue du Temple) na hišni številki 1, prebival eden izmed komandirjev (commander). Leta 1988 so našli v njegovi hiši 708 srebrnih kosov, ki datirajo v začetek 13. stoletja – nekje med leta 1220-1227.

Zaključke lesenih delov fasad in streh krasijo srendnjeveški motivi.

Se nadaljuje … 

- Sv3

Kje? Hmm, najbrz ne bo tezko odgovoriti

Med vso uzivancijo sem se tudi igral z novo igracko – HOYA Cir-polarizing filter. Hudic je, ko mi ni se cisto jasno kdaj, kako in koliko se tole uporablja – ene fotografije so mal cudno izpadle :zmeden:, jej, se bo ocitno treba malce za knjige usesti in nastudirati.

-Sv3