Filme najrajsi gledam v kinu
Nic nimam blazno proti velikim kino-pleksom, ki rastejo v vseh velikih mestih zunaj velikih mest. Navadno so v teh kompleksih dvorane zelo dobre. Predvsem so udobni sedezih, prav tako je dovolj prostora med vrstami, tam navadno nimam problemov s parkiranjem in na sporedu je veliko filmov, kar pomeni, da je moznosti izbire mnogo, … Pogresam pa romantiko.
Iti v kino ni vec tako romanticno kot je bilo vcasih, ko so bile kinodvorane se v mestnih srediscih. Ritual je bil kar dodobra nastudiran in uigran. slo je za precej ustaljen vzorec; check point pred kinom (v LJ pred Namo, sure), nakup karte in nato pijaca v bliznjem lokalu. Po ogledu filma se je navadno zopet malce ’zataknilo’ v kaksnem malce bolj oddaljen lokal in se se malce podebatiralo, ne nujno vedno o filmu. Prihod domov je bil vedno v poznih nocnih oz. najveckrat zgodnjih jutranjih urah. Kot nemescan vozac, sem se seveda v Ljubljano v kino vozil z bodisi javnim prevoznim sredstvom – Kamnčanom ali kasneje s svojim avtom.
Moznost velike izbire in mnozica kinodvoran, pa le ni vedno tako dobra zadeva. To se predvsem pokaze pri filmih, ki dobivajo razlicne nagrade. Najveckrat Oskarje, saj o Zlatih Palmah, Medvedih in Levih povprecni obiskovaleci oz. vecina obiskovalcev nima pojma. Oskarji vsake toliko presentijo in podelijo nagrado dobremu igralcu/igralki/reziserju/scenaristu/… (po mojem okusu seveda) . Ta film se nato skoraj vedno pojavi v teh kompleksih. V tiste manjse, se vedno delujoce mestne kine, dostikrat tudi NE pride. Vse lepo in prav, grem pac tja, na konec mesta, brez romantike, ampak sem lahko komot. In lahko uzivam v gledanju filma … NOOOT. Kje je problem? Ti filmi so na sporedu skupaj z ostalim h’woodskim blockbuster drekom in pritegne tudi segment ljudi, ki ga nikoli, ampak res nikoli ne bi sli gledat. Ker pa je ta film ravno takrat na sporedu in je kart se dovolj, blizu ni nobenega lokala, kaj sele kavarne, pivnice ali drugega zabavnega time wasterja, njihov najljubsi film z Benom Stillerjem pa bi bil razprodan, se odlocitev ponuja sama od sebe. Saj film ne more biti zanic, konec koncev je bil nominiran/dobil nagrado. In tako je potem dvorana precej bolj polna kot bi bila drugace. Veliko vec se govori in komentira kot drugace. Veliko vec kokic in cipsa se poje kot drugace. In predvsem veliko manj miru imam med gledanjem ko tdrugace.
Nominirance si grem navadno, ce je le mozno, pogledat preden podelijo nagrade. Pa ne vseh. Tiste, ki se ze na veliko oglasujejo kot potencialni kandidati ali se o njih pise, govori veliko, lahko sploh ne pogledam. Med slednje sodijo, z letosnjih podelitev, zadnji Batman (sem ga pogledal ker sem pac velik ljubitelj Batmana – se posebej prvih dveh Burtonovih, in ostal rahlo razocaran), Wrestler (imam obcutek, da je film tako zelo pateticen in igra na (sim)patetiko, da se bojim dehidracije vsled mocnega solzenja) in the Curious Case of Benjamin Button.
Ta teden sem gledal Readerja. poleg mene na desni sta dva konstantno komentirala in se hihitala, ko sploh ni bilo za hihitati, na levi poleg Mme Sv3der pa je mozakar prisel kar z malo steklenico belega in steklenim kozarcem. Zal v nama najljubsi 4-5 vrsti ni bilo vec prostora, ker je na ogled prisla skupina/razred mulcev … Dvorana pa je bila mala. Ah.
Saj vem, ko si sezidam hiso, si definitivno naredim v kleti kino sobo. Vem, to govorim ze leta, ampak z leti se ta soba pomika vedno visje na prioritetni listi. (Ce koga zanima, garaze ne bi imel v hisi)
- Sv3
Tisti, ki bi v komentarjih rad zapisal cemu ne kupim filma in si ga ogledam doma v naslonjacu, naj si se enkrat prebere nalsov zapisa.
