The Druzina

Ponovno sem si pogledal zadnjih devet epizod Sopranovih. Lahko zapisem le, odlicne so. Vredne ponovnega ogleda. Mah kaj serjem, cela serija je vredna ponovnega ogleda. Sopranovi so klasika. Serija je IMNSHO izvrstna. Zgodba je odlicna. Pravzaprav je prekleto dobra, saj spremljamo zgodbo ameriske mafijske druzine, eee, Botra, skozi nic kaj glamurne, hmm, vsakdanje probleme. Brez tistega h’woodskega glamurja, brez h’woodskih olepsav, brez kvazi klisejev o zvestobi, … OK, ravno dovolj pretiravajo o stereotipih iz mafijskih filmov (he, nekaj cinicnih izjav in neposrednih navezav na Botra, Goodfellas, …) in zgodbo bogatijo z ravno dobrsno mera cinizma, humorja, sexa in drame. Odlicno napisana, odigrana in zapakirana zmes dela serijo dolgo 86 delov gledljivo do zadnje epizode. Huh, kaj gledljivo, pozeljivo – to dokazuje mnozica obozevalcev serije.

Glavna vloga mafijskega sefa – Tonyja se zdi pisana na kozo Jamesu Gandolfiniju prav tako so izvrstni Edie Falco (Carmela Soprano), Steve Van Zandt (Silvio Dante) in Lorraine Bracco (dr. Jennifer Melfi). Kaj dela Sopranove drugacne od ze videnega s tovrstno tematiko? Tony ima povsem vsakdanje probleme – napade tesnobe, nemogoco mamo in sestro, zvesto zeno in odrascajoca otroka, poleg vsega pa je poslovnez sef mafijske druzine s cetico nepokornih, svojeglavih in butastih ovcic. Ce dodamo temu se njegov karakter, je obiskovanje psihiatrinje povsem logicno za psihica kot je on. Kaj ga izcrpava bolj, njegova druzina ali Druzina? Vpetost med krscanske ‘vrednote’ in modernim lajfom? Ziheraska varnost doma ali nepredvidljiva nevarnost ‘poslovnega’ sveta? Je psiho ali ne?

Konec je izvrsten, povsem logicen. Skozi vso zadnjo epizodo je nanizanih toliko namigov, da pozoren gledalec lahko brez ogleda vseh prejsnjih 85 epizod, ugotovi kaj se je zgodilo. Brez dodatnih komentarjev in pojasnil. Vem, to je vcasih problem v nasi druzbi, ko preprosto nekateri niso zmozni niti malo razmisljati. Vse mora biti instant razlozeno, predstavljeno in trikrat povedano.

Ce gre verjeti stereotipu, da so ekranizacije literarnih podlog vedno slabse od analognih originalov, potem bi si zelel Sopranove stiskane, vezane in na svoji knjizni polici.

- Sv3

p.s. Srcno upam, da ne bo nadaljevanja, filma ali kaksne drugega sranja, ki bi sluzila zgolj dodatnemu polnjenju denarnic.

This entry was posted on Friday, March 13th, 2009 at 11:22 and is filed under Film. You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. You can leave a response, or trackback from your own site.