K-ni-ga I.
Delni informacijski mrk ter tudi tehnoloski hendikep – desktopa ne gre vozit tako dalec domov in ja, prenosnika pa se vedno nimam oh, kolk’ sem ne-moderen, ja - je botroval, da sem po dolgem casu pokonzumiral precej vecjo kolicino tiskane besede.
Anyway. Vsled nove zivljenjske vloge, ki jo igram zadnjih nekaj mesecev in dejstva, da na tem podrocju nimam pojma, rad pa bi vseeno vedel ne-kaj, mi je v oci padlo reklamiranje/intervjuji v casopisju in nekaj clankov na spletnih dnevnikih, ki jih redno spremljam prebiram. Vse to in se marsikaj kar bo ostalo neizreceno me je sililo ob prvem obisku knjigarne v nakup knjige Kompetentni otrok1 avtorja Danca Jesperja Juula.
foto: www.didakta.si
Precej nejeveren, predvsem pa zelo negativno nastrojen do instant knjig tipa How to …/for Dummies, sem knjigo, ki oblikovno deluje domala podobno kot prej omenjene cvetke, sem se spravil k branju. In bil presenecen. Nad vsebino, nad lastnim neznanjem, lastnimi vedenjskimi vzorci, lastno vasezagledanostjo, skratka presenecen ali se bolje razocaran in hkrati sokiran nad lastnim vedenjskim vzorcem, ki sta mi ga v vseh teh letih ucinkovito vtetovirali druzba in druzina.
Skratka, kar pise simpaticni Danec je sila zanimivo in za mnoge (beri mene) nedvomno novo, saj pod vprasaj postavlja klasicno vzgojo, ki temelji najveckrat na strahospostovanju, zbujanju krivde in uveljavljanju starodavnega prenosa oblasti s tiranijo in prisilo. Knjiga je zanimiv vpogled v vzgojo – ne samo drugih, pac pa tudi vpogled v vzgojo starsev, ki so vzgajali NAS. Torej, naso vzgojo.
Nedvomno zivimo v casovnem obdobju, ko se na podrocju odnosov mocno spreminjajo vzorci. Prav je, da se spremembe zacnejo dogajati ze na samem zacetku. Da pa lahko lahko resnicno zazivi ta ideja, je potrebno storiti tisto najtezje – preprogramirati moramo sebe. In predvsem najpomembneje; priceti sprejemati ljudi in otroke taksne kot so. Avtor ne daje nobenih napotkov, nobenih receptov. Edino navodilo je mogoce to, da je potrebno opazovati. Znati opazovati. Roko na srce, tega ne znamo. Skozi razlicne situacije in z razmisljanjem oz. odstiranjem globoko vkoreninjenih principov, stereotipov, ‘ljudskih resnic’ Juul odpira nov svet, nova vprasanja in predvsem predstavlja nove izzive s katerimi se bo(m)do strasi morali soocati v tej druzbi vedno pogosteje.
Zanimivo branje. Kdor isce prirocnik s koraki ali instant recept za vzgojo otrok naj se te knjige ogne. Tisti, ki so pripravljeni na drasticne spremembe in predvsem vloziti veliko dela, svojega casa, domisljije in zelijo pri vsem procesu odnesti najvec, potem je to prava knjiga.
-Sv3
- Nisem nek strokovnjak, ampak ali ne bi moralo pisati kompetentEN otrok? – Jana? Slavisti? [↩]
Super, tole si bom v najbližji prihodnosti ogledal, ker me je na trenutke prav strah spopada z “biti oče”.
Lepo, lepo da ti je bila knjiga všeč
Uroš, priporočam!
Kakšen? Kompetenten.
Kateri? Kompetentni.
Načeloma je lahko oboje, kaj je prav, pa je odvisno od vsebine.
Če se ne motim, that is
@UrosG: baje sploh ni tak bau bau …
@Klemen: To mi je vse jasno. jaz npr. jaz bi rekel, da je prva izbira pravilnejsa (ustreznejsa). – prosto po Presernu torej
-sv3
Klemen ima prav. Tu je – očitno – mišljen ta-kompetenten (= z eno besedo “kompetentni”). Kot kaže, jih je več.
Na pamet, ne da bi knjigo prebrala, bi tudi jaz raje izbrala naslov “Kompetenten”.