Moja Prva
Ribica iz rora pekaca.
Zgodilo se je, da sem sel kupovat ribe. Orado ali Brancina je rekla naj kupim. Pa prosi ga naj jih spuca, je se zaklicala za menoj, ko sem oddrvel ponavljajoc fraze v tistem afnastem jeziku. Se bolje, reci mu da jih ocisti tistih kosti. Saj ves. Fileji so fajn. In sem sel ponavljajoc. In sem se pogovarjal z ribicem v nakupovalnem centru v jeziku, ki ga nisem ravno znal dobro. Bil je prijazen ribic. Pokazal mi je svoj ulov, ki ga ni ujel na mrezo. Pripeljali so jih od dalec, ker tu blizu ni morja. Ene iz Pacifika. Tako je pisalo. Ene so bile tropske. Hej, to je tudi pisalo. Pa pisalo je tudi, da so ene divje. Te imam najrajsi, ceprav se jih vcasih bojim jesti. nikoli ne vem kdaj postanem taksen tudi sam. Priznati pa moram, da nisem ravno vesc tega tujega jezika, tako da je lahko pisalo nekaj cisto drugega. Na primer, da od tam niso in da so domace.
Tole in tistole tam zadaj, ki se tako nesramno in samovsecno blesci na ledu. Ja, ti dve bom vzel. In ju je stric ribic prinesel takole na rokah do mene in mi ju pokazal. Lezali sta na njegovih rokah kot … no mrtvi ribi. To kar sta tudi dejansko bili. Problem bi bil, ce bi izgledali kot ranjena fazana ali pa pohani piski. Prizor je bil tragicen. On, ribic, pred menoj z rokami stegnjenimi in na njih oni dve. Huh, ko ribiski pieta. No, meni se sploh ni inako storilo, saj ribji pogled je mrtev, hladen pogled. Eeee, sploh, ce je zival mrtva.
In potem sem pozabil tisto frazo.
Glasovi so utihnili. Sunder in kreg pri naktarinah se je umiril. Ribic me je gledal. Gospa na levi me je pogledala. Gospod pri rakih se je zazrl vame. Oradi sta bolscali vame. Cutil sem poglede konicastega zelja za svojim hrbtom. Svetloba v trgovini je pojenjala. Le nad menoj ne. Ne, tu je reflektorska luc svetila vedno intenzivneje. Potil sem se. Od luci, sure. Ko se je zvok kaplje potu z mojega lica odbil od loncka jogurta z okusom marelice, sem izdavil prvo besedo. In potem sem si izmislil drugo in tretjo in cetrto in … je vse steklo kot bi moralo. Bil sem ponosen in zadovoljen, da tiste ure ucenja tega afnastega jezika le niso sle v nic. In to s svojimi besedami. In bilo je lepo. In bilo je super. In bilo je vse TIP-TOP.
Hmm, no, ne cisto. Ribic ne bi bil ribic, ce ne bi vprasal se nekaj nazaj. Poln samozavesti sem si drznil improvizacijo nadaljevati do konca. Na njegovo, zame nerazumljivo, vprasanje, sem odgovoril zanj nerazumljiv odgovor. Gospod ribic je nato oddrvel z ribicama zadaj. Ker zadaj se dogajajo grde stvari. Tam letijo prec zelodci, creva in notranji organi. Tudi glave, repi in plavuti. Pa luske tudi, ce je treba. Zato je to zadaj, ker to ni za vsak zelodec, se najmanj pa ribji. Nazaj, hmm, naprej sta potem prisli v vrecki. V dvojni vrecki. da ne smrdi prevec.
Doma sem nato zelel pripraviti filete Orade s kuhanim krompirjem in malcek gobove omakice. Na moje zacudenje sta me moji dve ribici pogledali v oci z vsemi kostmi vred. In potem je sledil plan B.
Ker rostilja ni v hisi, pecene ribe v olju prebavljamo zaradi olja, ki se ga napijejo tezje in dlje, je bil v igri samo se ror pekac. Ce sem improviziral ze z ribicem, svojih dveh ribic absolutno nisem smel razocarat. In na koncu ni ostal razocaran nihce. Za naslednjic moram najti kaksen dober recept. Improvizirat se mi pa res ne da. Too much stesno je. Majke mi.
- Sv3
Hmm, mljask. Ampak fotka skriva tudi nekaj drugih informacij, za katere še nisem vedel
Zelo dobro si tole naredil mojster. Vidim, da si postal tapravi kuhar. A krožnik in servet so pa iz Ikeje?
Odlično pripravljene, odlično serverine, odlično dekorirane. Douze point. Mes cordiales félicitations.
servirane, se pardoniram …
@Uros: Hmm, le kaj naj bi to bilo?
@Andrej: Tnx
… in ne provociraj :angry: z Ikeo …
@Vale: Uf uf, hvala, ce me pa nekdo, ki ima tako slasten dnevnik pohvali, potem pa kar zardim … Kar se tice dekoracije in servacije – ugotovil sem, da imam odlocno premlae kroznike
Saj ne provociram. Samo zanima me kaj za ene fensi krožnike imaš – kot te poznam, vem, da niso navadni
servieti vem, da so Marimeko
MarimeKKo…tko se prav napise, ja
drgac pa…jst bi tole prec!
Oooo, pa Marimekko imate!:-) Aha, vidim da so to pred menoj ugotovili že drugi.
Lepo napisan tale spis o ribah – zelo slikovito! Ti ob priliki (morda ob pivu v senci pod gradom) serviram kakšen izi ribji recept!
Hecno, ne, kako človek s takimi navidez nepomembnimi fotkami da na vpogled delček svojega življenja… In potem vsi ugibajo: kakšen prt ima, kakšne servete, krožnike, da ne govorimo o podrobnostih na ozadju… Vsak ima malček voajerja v sebi!
@Andro: krozniki so JCDC, prtic si tako kot Jana in Kameleonka ugotovil pravilno, tista stvar,ki je zbodla Urosa je MaxiCosi, sol in poper sta Koziol, bestek WMF, kozarc pojma nimam en ceski, vino v njem je bilo slovensko – chardonay, krompir je bil luksemburski, paprika in paradajzs spanska, riba je pisalo samo da je dorade royale (predvidevam, da uvoz iz tropov oz. pacifika – nima pojma), fotic in objektiv s katerim sem slikal je canon … a bo dost?
@Jana: kaj bi prec? kumper?
@Kameleonka: hvala za pohvalo, sploh ko sem imel v soli pisanje vedno na spodnji polovici … yeah I know, se se vedno vidi
… glede recepta velja.
Tole z voajerstvom je pa mal spooky. Pozabla si tudi scepec ekshibicionizma. Ampak, hej, ce ne bi hotel cesa od tega, potem te strani najbrz ne bi bilo, ne res?
Hja, jaz sem samo ribo na krožniku videla in vse kar je zraven na krožniku. In čisto sem brutalna, ker ne poznam Marimeka al karkoli že to je. To je podobno, ko gremo vsak dan na kavo in mi potem včasih MNB reče, a si videla njene čevlje? Ne, nisem. Si čudna. Mogoče pa sem samo premalo voajerska …
@Vale: odlicno, mlao vas je taksnih
a propos Marimekku, pri nas doma imajo eni zelo radi te rozice iz severa
vcasih kar malce prevec 
Jaz sem totalna bizarka. Pri takih stvareh kot je Marimekko. Drugače je, ko gre za motoristične zadeve in zopet se potrdi star ankaranski pregovor, ki pravi, da ima vsaka ovca svoje veselje
Sv3der, lepo si to poročal.
Mene sicer bolj kot servisni material in podobne potrebščine zanima količina luxov tiste pojenjane svetlobe, pa ali je oni jogurt z okusom marelice bil tiste vrste jogurt, ko ima samo tak okus, ali tisti, ki v sebi dejansko inkorporira šrapnele marelic.
kumper bi, pa ribo tud…pa pol bi se uno cokolado galler s pistacijami
@Vale: lepo, da sta se nasla dva bizarka
… tip, ki ga zanimajo srapneli marelic v jogurtu nemore biti …
@Jana: ja sevede, pa kaj se? tiste cokolade pa ze dolg nisem jedel … ni pravih stazerk
sami ste si krivi, kaj pa take zbirate