Moj Tretji Maraton
Enkrat na leto. Ze tretjic zapovrstjo, nasa ulica pozno popoldne postane zapuscena. Prazna.
Videti ni zive duse. No, videti ni premikajocega se avtomobila. Samo pesci. In zijala.
Letos smo cakali uro in enaindvajset minut (1h21), da je mimo nas prisel ta prvi.
In potem se ta drugi.
In nato so sledili. Precej kasneje.
Scasoma jih je bilo vedno vec.
Vse dokler ni padel mrak.
Zadnji je bojda tekel mimo malce cez deseto. Ampak takrat sem imel ze druge ‘opravke’.
Cestitke Tanzancu Mohamedu Msandeki (2:15′29”) in vsem 8 000 ostalim, ki so mu sledili.
- Sv3
sem ze enkrat zavila na tvoj blog, pa mislim, da sem sele zdaj postekala, kdo si. tudi sama zivim v luxu, sva se kdaj ze vidla, preko tine.
mi je blo pa smesno, kako to, da sta se dve gaji rodili na isti dan.
sva se srecala ja. hmm, zakaj pa se ne bi mogli dve na isti dan :S