Familja, Zlati prinasalec, Volvo karavan in vikend na morju
Zadnjic me je nekdo v druzbi pricel ‘spikati’ s cilji, ki si jih moram ‘kao’ postaviti v zivljenju. Moj komentar, da ne dam nic na ta moderni zahodnjaski in kvazi instant DIY motivacijski mambo-dzambo , ga je ocitno se bolj podzgal. Napaka! Ker sem nekje slisal, da pametnejsi odneha, sem se vdal in mu povedal. Tri Zelje. Tri Cilje. In sicer:
I. Avto s katerim bi se rad vozil tiste pol leta, ko bom na svojem vikendu na morju naj bi bil tale Mazda MX-5
foto: www.mazda.de
II. Avto s katerim se bom vozil na krajse poti naj bi bil definitivno tale Audi A5 (lahko S5, ampak sem skromen)
foto: www.audi.de
III. Avto s katerim se bom vozil na daljse poti po Evropi pa naj bo tale malcek iz bavarske tovarne avtomobilov, BMW 3 Coupé:
foto: www.bmw.de
Na moje zacudenje tip ni popenil, saj sem ga ocitno … Ne, prav hladno me je vprasal, cemu ravno trije avtomobili in vikend na morju in te kratke in daljse poti. Naj mu prosim malce razlozim od kje vse to. No in sem mu. Zgodba gre takole:
Ze od nekdaj ne delam rad dolgorocnih planov. Sem bolj tip cloveka, ki rajsi zivi za danes, mogoce za jutri. Delanje planov in postavljanje ciljev v daljno prihodnost me je navadno frustriralo, saj skoraj nikoli ni bilo tako kot sem si zamislil, ergo, cemu se zivcirati, saj se v zivljenju vedno izide tako, da je prav.
Na podobna vprasanja in predvsem vprasanja tipa: Kako si predstavljam svoje zivljenje po XY letih, sem navadno odgovoril kratko in jedrnato: Familja z vsaj enim frocom, zlati prinasalec, Volvo karavan in vikend na morju. That’s it! Vedno je bil to hec.
No in, ko me je zadnjic ta tip spraseval sem mu ze skoraj izstrelil zgornje stiri cilje. Pravim skoraj, kajti tik preden sem izstrelil to nadudlano, zlajnano listo, sem dojel, da je polovica ze izpolnjena.
Ker ocitno zadeva DELUJE, moram sedaj korenitno premisliti in seveda izpeljati ves ta cirkus do konca. Damn it, it’s not funny anymore!
Ker vem, da vsi planira(te)mo svoj lajf, me zanima kako ste kaj uspesni pri izpolnjevanju.
- Sv3
Kot si sam pri sebi ugotovil, se tudi meni ponavadi plani niso uresničili, tako da jih ne delam več.
Sploh pa, saj osebe/dogodki/stvari pridejo, tudi če jih ne planiraš, ne?
In vprašanje, kje se vidim čez deset let, me neverjetno živcira.
Kje se vidim, oštja?
Na kavču, s knjigo v roki, okoli mene pa mir.
Otroci bodo dovolj stari, da bomo od mene rabli samo še keš, mož pa bo že imel nekaj v garaži ali ob hiši, da ga bo zaposlovalo.
Tako! To so moji visokoleteči plani!
Nikoli v življenju nisem dobesedno planirala stvari. Je pa res, da sem imela zelo zgodaj željo po osamosvojitvi, ki je že izpolnjena – solidna izobrazba, solidna služba in lastno stanovanje. Glede na to, da se lahko ukvarjam še s svojim omiljenim hobijem motociklizmom in da imam ob sebi krasnega življenjskega sopotnika si ne želim nič drugega kot to, da vsega omenjenega nikoli ne “izgubim”. Edina želja, ki še ostaja je ta, da me ob smrti zažgejo in moj pepel raztrosijo v morje ali pa ga pojejo namesto popra v juhi
huh, lepo je videti, da obstajajo se zadovoljni ljudje. namrec v zadnjih nekaj letih sem opazil obcuten porast nezadovoljstva. Ta moja sala s plehom je ZAL najveckrat kruta realnost. Poznam ljudi, ki jim je se vedno najbolj pomembno kaj stoji v garazi.
Zase lahko recem, da sem sicer po naravi nergac, trenutno zadovoljen. ne z vsem, ampak taksno je zivljenje. hvala bogu.
@vale: naj jim tekne
Ne rabim preveč planirati, nekak mi reči tudi brez tega padajo v naročje. Šment je to, človeku nekako požre ambicije po večjem inputu v lep lajf, ko se ta fura kar sam od sebe.
Plan je predvsem preživet sorazmerno zdrav, in edina skrb v bodočnosti je ostati živ. Žalibog je zavoljo enega hobijev ta želja še kako umestna.
Zorman, ampak tebi gre zadnje cajte RES ocitno vse po maslu
BTW za 1x ti uspeva
new bmw m1 – the best!
Dikenli Tel…
Emre Aydin Videolari…