Angel-A (2005)
foto: imdb.com
Angel-A je eden tistih filmov, ki najbrz ni in nikoli ne bo predvajan v ljubljanskih kino dvoranah1 saj francoska produkcija le ni tako zelo priljubljena med slovenskimi kinooperaterji kot bi si nekateri zeleli. Film, za katerega lahko trdim, da ni nek presezek, je delo – scenarij in rezija – Luca Bessona, znanega po IMHO veliko odlicnejsih in kvalitetnejsih filmskih izdelkih: Le Grand Bleu, Nikita, Léon in The Fifth Element. Pricujoci, posnet v celoti v crno-beli tehniki, se ves cas nesramno spogleduje s filmom noir. Angel-A bi lahko povsem brez sramu lahko nosil tudi naslov Paris. Zgodba se namrec dogaja v glavnem mestu Francije in lahko si upam trditi, da filmski kameri ne uide ‘nobena’ pariska znamenitost. Pariz je prisoten v vsakem kadru, v vsakem posnetku, skratka povsod. Angel-A bi bil lahko odlicen promocijski film mesta. Vendar me to sploh ne moti, saj krasni posnetki Pariza, ter nekaj odlicnih trikov s kamero, ta film potegnejo iz tistega povprecja. Poleg tega sem eden tistih, ki mu je Pariz zelo ljub. Zato pozor!
[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=IaoYTgbUmdc[/youtube]
Zgodba je preprosta. Marocan André (Jamel Debbouze) ima hudo resen problem. Zaradi hazardiranja je pognal nekaj tisoc evrov, eee, izposojenih nekaj tisoc evrop. Da si izposojati denar pri sumljivih tipih, se vec, izposojenega denarja pognati na kartah, ni prevec zdravo ve vsak. No, skoraj vsak, drugace tem tipom biznis ne bi tako lepo cvetel. André je v riti. Zadolzen na vecih krajih ne vidi izhoda. V trenutku obupa zeli skociti z enega od mostov na Seini. Tik preden se odrine sreca njo. Angel-A (Rie Rasmussen) je tocno to. Angel v obliki dolgonoge blond kurbe. André, upam si trditi pol metra nizji od nje, jo ‘resi’ pred enako namero2. Postaneta nerazdruzljiva pajdasa.
** in pol /4
Polovicka zaradi res lepih posnetkov, tudi Pariza 
Angel-A je tipicen francoski film, kjer veliko govorijo. Vendar tokrat ne govorijo lepe francoscine. Danka Rasmussnova govori s cudnim, André, kljub temu, da je rojen Parizan, govori z maroskim naglasom. Edini, ki govorijo lepo, pravilno so … the bad guys
- Sv3
Kinooperaterji (in njihovi dobavitelji) niso subvencionirana dejavnost in počnejo tisto, kar ljudje kupujejo. In pri filmih, ki jih (čez prst) kupi 1000 ljudi v vsej državi, je pač računica taka, kot je: če niti stroškov ne pokriješ, se pač tega ne greš. Jaz bi torej raje “krivila” ljudi kot operaterje oziroma pomanjkanje kritične mase. Seveda obstaja sivo območje, kjer prodajalec lahko sugerira, kaj naj kupi, a to je pri “produktih”, ki je “omejen” s časom (kupca in ponudnika), ni vedno tako zelo enostavno.
In ja, Angel-A, je sicer čisto simpatičen za mrožkanje po kavču, ni pa noben presežek. Sploh od Luca pričakujem glih malček več.
Tjasa mislim, da je ‘krivda’ na obojih. Na operaterjih, ker je seveda najlazje pripeljati h’woodsko sranje s katerim imas lepo pokrito ze reklamno kampanijo, saj se o njihovih filmih govori na dolgo in siroko ze veliko prej, se vec na raznih mulastih sajtih je tovrstnega gradiva veliko vec, kot pa kaksne (neodvisne) evropske produkcije ergo, vec materiala, vecja ponudba, vecji zalsuzki, vec ugodnosti, …. drugo so gledalci oz. ljudje, ki obisk kina pogojujej z oh, big dogodkom za katerega se jim zdi aboslutno prevec odsteti tistih nekaj evrov – podbono je s knjigami (knjiznice kot videoteke cvetijo).
Velik kiks IMHO je bil tudi ART-kino kjer so vrteli RES same ‘cvetke’. S programom kinoteke ‘ustvarjalci’ niso privabili dovolj ljudi, oz. ce sem malce zleht, so jih privabili prevec, tako so si zgradili Art-kino, kjer so RESNICNO uzivali v filmih, heh, kot doma v naslonjacu.
Se nekaj, ljudi je treba izobrazit in na TVju kdaj pa kdaj predvajat FIlmTedna ob 20h00 in ne ob 1h00
-sv3
p.s. sicer pa smo imeli Kompas in Mini Union, pojma nima cemu je bilo potrebno to zapreti. Tu, redno hodim v podobne komercialne kinodvorane.
Ker niso komercialne (je re: na ps za Kompas). Mini Union je pa postal del Uniona in je tam zdaj gala dvorana.
Na splošno je pri nas na ogled veliko produkcije, ki ni hwoodsko sranje. Problem je, da jo je težko spromovirat, ker se budžeti pač določajo na pričakovan income, ker jo je nemogoče spromovirat, pa v kino pride 5 namesto 7 gledalcev. Distributerji to potem parkrat “subvencionirajo”, potem pa ne morejo več. Nihče ne bi.
To zgodbo z Mini Unionom poznam.
Glede budgetov se strinjam. Sicer pa samo nekaj; koliko od onih RES velikih blockbusterjev pa reklamirajo po medijih? Te, ki jih ze itaq vlacijo po vseh moznih spletnih in tiskanih tujih medijih … ostali, hmm, bolj ne kot ja.
Da ne bo pomote, tudi v tujini ni dosti drugace. Stos je samo v tem, da imajo marsikje tednike a la Premiera, kjer predstavljajo VSE filme, ki se vrtijo tisti teden v VSEH kinih (od megaplexov, do privatnih malih dvoranic tipa MiniUnion in Kinoteke ter ArtKinov) + dobro urejene spletne strani s koristnimi in azurnimi informacijami. Lep primer so tudi BREZPLACNI mesecniki, ki jih izdajajo mesta sama in v njih vklopijo del svoje mestne ponudbe (od kinoteke naprej, pa vse do opere, razstav in vse ostale kulture in druge navlake) – vem to stane, ampak … kdaj pa kdaj je potrebno tudi kaj narest skupaj, mislim, da bi lahko z nekim taksnim skupnim projektom tudi LJ marsikaj pridobila. Ampak to jepa ze druga tema, kajneda?
Film se oglašuje. Ne toliko, kot se oglašujejo trgovci ali mobilni operaterji, ampak se. Filmsko oglaševanje se – zaradi budžetov – pri nas na veliko ogiba svojega najbolj naravnega alter-medija, televizije, in se mora pač zanašati na jumbote, tiskane medije (z nepregledno množico brezplačnikov in redke monolitne ostanke, ki niso ravno dnevniki) in radio. Ja, na MTV, word of mouth, klipping yellow pressa – na to se vse šlepajo tudi slovenske izdaje ta-velikih blockbusterjev.
Brezplačnik pa imamo – Premiera pokriva vse, ne?
Ja, saj, vendar tam s eoglasuje predvsem blockbusterje, n’est pas? Premiere nisem imel v rokah ze najmanj tri leta. Pa so pokriva vso filmsko umetnost, mislim od Kina Dvor do Koloseja?