Tudi Playboyevih zajcic ne slikajo zjutraj takoj po zabavi
Ena bolj nemogocih stvari, ki mi kdaj pa kdaj priromajo v elektronski nabiralnik so elektronska pisma znancev v katerih obvescajo, da so postali n-tic ocetje. Tovrstna sporocila me ne bi motila, ce ne bi bilo besedilo oplemeniteno z izdatnim fotografskim ali video gradivom, navadno gre za potek poroda in trenutki intime takoj po njem.
Sam nikoli nisem in najbrz nikoli ne bom odobraval tovrstnega ’share-nja’. Porod in rojstvo otroka je by-all-means nekaj najbolj naravnega na svetu. Dete ‘dozori’ v 9 mesecih (+/-) v materinem trebuhu in nato se ‘iztisne’ na ta kruti svet. Pri porodu pomaga porodna babica in pa doktor porodnicar. V zadnjih nekaj letih oz. desetletju je postala moda, da so pri porodu prisotni ocetje. Navadno ganjeni in vse prej kot ne-zmedeni so v tistih trenutkih prej motilni kot pa koristni element. Se vec, z razmahom digitalnih kamer, foto-aparatov in nenazadnje mobilnih telefonov z vgrajenimi multimedijskimi snemalci, so ocetje v mnogih primerih kot Japonski turisti v Evropi – kako so z vso tisto elektronsko navlako v pomoc materi rajsi ne vem in rajsi ne bi razglabljal. Namesto, da bi poceli tisto za kar naj bi bili tam, to je support rojevajoci zeni oz. partnerici, skacejo in poizkusajo ‘ujeti’ v objektiv cim vec.
Rojstvo zivega bitja je nedvomno velik cudez narave. Imeti v rokah nekaj minut starega otroka, svojega otroka, je poseben obcutek. Tistih nekaj trenutkov, prvih trenutkov oz. minut, ko mati/oce drzi v narocju oz. na prsih svoje novorojeno dete je enkraten in neponovljiv dogodek. Res je, da zelimo te kodak moments, ovekoveciti in shraniti za trajnejsi spomin. Je TA trenutek vreden tega? Je vreden, da res tisto sekundo samec skace okrog samice in njunega mladicka ter se ukvarja s kadriranjem, pravo svetlobo, ISO, fleshom? Ne vem no, jaz v bistvu, ce sem iskren pri zivalih sploh samca nisem videl poleg … Jaz mislim, da ni vredno.
Pa kaj potem, ce moji znanci ne bodo videli nekaj minut starega otroka, pa kaj potem, ce po 15 letih ne bom kazal znancem in otroku slik njegovega rojstva. Vazno, da se bom tega dogodka spomnil, cetudi ne v vseh detajlih. Najveckrat je to tudi bolje. Mislim pa, da mi tudi znanci ne bodo zamerili, ce jim v sredo zjutraj ne bo potrebno najprej brisati kup mailov oz. 30 RAW slik velikosti vsak po 5MB iz svojega elektronskega sluzbenega predala. Se vec, jaz sem hhvalezen vsakomur, ki mi zjutraj ne priskuti kolacka ob kavici. Sem pac eden tistih, ki mu zverizeno, krvavo modro dete zjutraj na tesce ne naredi dobro v zelodcu. Se vec, tudi pred kosilom, po kosilu, pred in po vecerji mi ni do gledanja slik novorojencev, placeba, popkovine in konec koncev trpece, utrujene in predvsem ne-fotogenicne znanceve partnerice. Posiljanje teh fotografij sirom po svetu, vsem znacem po mojem mnenju ni ‘fer’ tako do novorojenca kot do matere. Hej, tudi Playboyevih zajcic ne slikajo zjutraj takoj po zabavi. Zakaj bi moral vedno ‘upedenano’ prijateljevo zeno videti takole brez make-upa, vso v bolecini, zariplo, vdano, … ? Bom lahko ta ‘image’ izbrisal ob naslednjem snidenju na zabavi?
Fotografirati in snemati, da ali ne? Mislim, da je to stvar posameznika oz. para. Posiljanje naokrog taisti material pa to NI vec. To postane stvar prejemnikov. Mene osebno moti tovrstno gradivo. Najbrz sem cudak, saj tudi v BigBrotherju ne vidim nobene setisfakcije.
Moti se koga to, is it only me again?
- Sv3
Ja, se strinjam. Ne razumem, zakaj bi komurkoli pošiljali take fotke. Tisti, ki imajo otroke, vedo, kakšen je bil porod. Tisti, ki jih nimajo, se lahko o tem poučijo kje drugje, če že hočejo. To je čisto navaden spam in nezrelo obnašanje. Zakaj ne bi delili s celotnim poštnim imenikom še trenutka spočetja, a? Pa mogoče prvo nosečniško slabost? Prvi kakci in driske so pa tako na repertoarju. Starševstvo je danes prekleto precenjeno.
Ne samo pošiljanje takšnih fotk naokoli, tudi objavljanje le-teh na blogih je totalno neetično (moje subjektivno mnenje). Mene itaq moti marsikaj od že zgoraj povedanega in ponavadi me označijo za sitno, tečno in zoprno. In ne, nikoli mi ne bo jasno, zakaj želi nekdo povedati in pokazati celotnemu svetu svoje dete, ko se je rodilo, ko je prvič reklo a, ko je prvič shodilo, ipd.
eticno ali ne, to je IMHO stvar posameznika. meni osebno se to tudi zdi sporno. O objavljanju fotografij malckov po blogih je bilo napisanega ze ogromno in mislim, da nihce ni nic ugotovil. Ce ljudje zelijo objavljati, naj objavljajo. v kolikor bi prislo do kakrsnih koli zlorab, …
Druga zgodba so emaili o katerih sem pisal. Mislim, da pribl. vem zakaj pride do tega: namrec pri veliko parih postane otrok in vse povezano z njim center njihovega sveta in dogajanja, v vsej svoji (ne)sreci in (ne)veselju to svojo neizmerno custvo zelijo deltiti (vsiliti) tudi ostalim. IMHO gre za zelo sebicno dejanje, se vec, marsikdo si s tem ‘celi’ svojo psiho.
Kot sem zapisal, posiljanje fotografij nekaj minut starih otrok in mater tkoj po rojstvu in raznovrstnih detajlov v zvezi s porodi me moti in tega preporsto ne odobravam.
Bolj se ne bi mogel strinjat. Čeprav se morda sliši grdo, ampak sveriženo, vijolične barve dete, je daleč od lepega. Predvsem naj otrok pride k sebi, z mamo vred. Naj se lepo olišpata in deneta na glavo kakšno luškano kapco. Verjetno si tudi mati, vsa prešvicana, skuštrana in objokana ne želi osvojiti poštnega predelava vseh znancev. Tako da, tako početje, way off.
Žal pa eni naredijo vse za denar, zato se bo vedno našel kdo ki se bo spustil na tak nivo. Žalostno …
@Igre: hja,se tega nam je treba ja. Ampak res mislis, da to se ne obstaja?
Jaz tega sicer ne bi pošiljal, še manj snemal porod, me pa ne bi motilo, če bi mi kdo poslal. Bi pač zbrisal, tako kot zamenjam TV kanal. Zakaj se obremenjvati?
Jao, če bi moje slike kdo /oče otroka npr/ okrog pošiljal, bi … znorela bi že, če bi mi s kamero okrog letal. Idiot fotka otroka kmalu po rojstvu (vsekakor ne takoj) zanj in za družino, ok. Vse ostalo, ne hvala. Že tako sem videla preveč fotografij po porodni sobi raztreščenih prijateljic/znank in njihovega svežega podmladka – kakšen zoprn in trdovraten možganski imprint! V bistvu bi moral vsak, ki želi razkazovati finalno dejanje lastne reprodukcije, moral najprej vprašati, ali želiš to videti. S tem hočem povedati samo to, da se mi zdi rojstvo GLOBOKO INTIMNA DRUŽINSKA zadeva. Pa saj fotografij tega, kako smo ga “ravno zaplodili”, tudi ne pošiljamo okrog, ne?