philip glass: itaipu / the canyon
foto: http://www.virginmega.fr
Pred dnevi sem si nalozil na iPod ze dolgo pozabljeni neposlusan CD – Itaipu / The Canyon – simfonija posvecena najvecjemu jezu hidro-elektrarne na svetu. Spomnim se, da mi ga je prvic posodila v poslusanje moja dolgoletna prijateljica, izobrazevalka na glasbenem podrocju1 ter skupni, khm, vezni – kljucni clovek pri poznanstvu z -onko. Potem sem pozabil. Na ploscek. Tudi na prijateljico, zal.
Nedavno sem se izgubljal v AudioClubu in naletel na tocno ta posnetek iz leta 2003. Stirinajstdnevna izposoja je bila cisto prekratka, zato je bila kopija v iTunes logicna. Problem je nastal, ko sem zelel pripeti na glasbo tudi ikono oz. naslovno sliko. Te naslovnice ni ne v iTunes knjiznici ne v Glassovi uradni diskografiji. Dejansko ne obstaja. To me cudi, saj je ploscek originalen in je izsel leta 2003 pri zalozbi Sony Music Intertainment. Na njihovi, ter uradni spletni strani Philipa Glassa te naslovnice ni.
Sam se zelo zivo spomnim te naslovnice na CDju, ki sem ga dobil pred leti v poslusanje. Design se mi je takrat zdel zelo vsecen in vem, da sem kar nekajkrat uporabil ta trik z mastnim obarvanim fontom in belim navadnim fontom, brez velikih inicialk, pri raznih nalogahv kombinaciji z duo-colour sliko. Sliko sem danes nasel na spletni strani francoske spletne trgovine Virgin kjer imajo zbirko, eeee, the best of, huh, zbrana dela – ki jih v njegovi diskografiji zopet nisem nasel.
Ali kdo kaj vec ve? Zanima me iz cistega firbca.
- Sv3
- Za to sem ji se vedno hvalezen in ji cestitam za vso potrpezljivost pri mojem ne-posluhu. [↩]
Verjetno gre za kak lokalni ponatis (kar je pri velikih založbah zoprna navada), ker je prva izdaja iz leta 1993. Fotografija je sicer vzeta z naslovnice albuma Solo Piano (1989). Zanimiv (in spet značilen) je populistični pristop k dizajnu novejše izdaje – pojavlja se samo ime Philipa Glassa (kot blagovne znamke), ne pa več izvajalcev (Shaw/Atlanta SO), v ozadju pa je Glassov (reciklirani) portret in ne več slap – spet zanemarjenje vsebine na račun blagovne znamke.
Huh, hvala. Mene tudi motijo te dizajnerske naslovnice na katerih je napisan samo avtor ali izvajalec ali delo in ne vsi.
OK, obrniti CD in pogledati na zadnji strani te podatke res ni tezko, ampak zakaj je potrebno komplicirati, ce ta veliki kot je Deutsche Grammophon, Philips, Sony, … to zmorejo
Kakšno naključje!! Omenjen plošček sem večkrat iskala, a nikjer zasledila, svojo prijeteljico pa vedno pozabila nafehtat da mi ga posodi. Pred štirinajstimi dnevi, ko sem bila pri njej na obisku, sem jo pobarala če mi ga posodi, tako da ga imam prav zdajle doma. Seveda bi ti naslovko lahko poskenirala, a moj skener se je pred dnevi odločil da bo štrajkal, tako da s skeniranjem zaenkrat ne bo nič. Če se spomnim jo odnesem v službo, poskeniram in ti pošljem. Bi te to zelo osrečilo?!
woow tole je pa … khm …weird … Hej, pa dej poskeniraj no. bom bil vesel
pa pozdravi prijateljico (tisto, ki ti je posodila doticni ploscek – I guess she’s the same one)
-sv3
Yes ineed, she’s the samo one!
Bom prenesla tvoje pozdrave!