Sv3dralnik (beta)

Foto: www.jackgodfreywood.co.uk

V mislih nimam ’tistega’ stikala za Off s katerim bi izklapljal kot v tistem ne-vem-naslova-ker-ga-nisem-gledal¹ filmu, ko ima glavni igralec v posesti cudo tehnike – daljinski upravljalec s katerim, kot za stavo, izklaplja ljudi. Ne, tudi ne mislim na kaksen nov proizvod druzinskega podjetja Johnson&Johnson – OFF! Ne, v mislih imam zeleni gumb za Off.

Call me stupid ali pa reakacionist ali pa zelenez ali pa zelenomirnik, ampak v spalnici nocem imeti televizije, radia, elektricne budilke, telefona, mobilnega telefona in predvsem NOCEM imeti pri glavi 15 stekarjev. V bivalnem okolju kjer prezivim cca. polovico dneva zelim imeti NEOZARCENO. Zato, doma ni WI-FI (ziva groza, a nede, kako lahko tako razmisljam) povezav in tudi mobilni telefoni so ponavadi nekje v daljnem kotu – najveckrat izklopljeni. Kar me moti, so mnogo-stevilni elektricni prikljucki in vticnice v prostoru, kjer jih RES ne rabim. 

Ocitno elektricarji vedno nekaj vec kot ostali navadni zemljani. Lahko tudi, da so placani po kosu, ki ga privijacijo na zid. Lahko, da je na delu skrivna loza elektricarjev, ki sluzi mastne denarje na racun plasticnih belih stikal. Lahko, da ima ELES v lasti podjetje, ki izdeluje elektricna stikala, heh elektro-instalaterski lobi ali pa elektro tajkun . Lahko, da nasa vlada v stanovanja prefinjono vgrajuje prisluskovalne aparature in nas bo enega za drugim, kot v 1984, prepricala v eno in edino zvelicavno resnico. Lahko, da ni od tega nic res.

Vendar kakorkoli obrnem v novem stanovanju so mi na manj kot 17 m2 privijacili reci in pisi 16 stikal oz. vticnic. Povprecje je dobro, skoraj en elektricni element na en kvadratni meter prostora – gledano v vecjem merilu, se bojim, da je stevilo stikal visje na povrsino celotnega stanovanja. Kot, da bo tam zivel nek elektro-freak. Huh, mogoce je to zadnji krik mode – BEL SALTER NA VSAKO STENO!!

Moja prosnja o vgraditvi univerzalnega stikala za izklop, da prav ste prebrali, izklop vse elektrike v sobi kjer sem vsak dan v povprecju 7 ur, je by-all-means naletela na zacudene obraze, izbuljene oci, zavijajoce oci² in neodobravanje.

Krik ob spoznanju koliko vticnic in stikal bom imel pri glavi se je slisal dalec. Vendar ocitno ne predalec oz. dovolj dalec. Ko takole gledam to ljubo steno, polno plasticnih, licno izdelanih elektricnih vticnic in stikal, imam obcutek kot bi spal v kabini starshipa Enterprise. Hmm, ce bom dolgo spal po okriljem tiste elektrificirane plastike, se bom morda res enkrat zbudil kot Leonard Nimoy.

Najhuje oz. visek nesramnosti je, da so v splanici tri vticnice za telefonske oz. informacijske aparate – antena (kabelska) in dve za telefon oz. kot se je izrazil gospod gradbeni nadzornik – ena je za telefon, druga pa za mobitel internet. Stacionarnega telefona ne uporabljam, zal nisem M, da bi me sredi noci budili iz centra in mi sporocali s katero lepoticko je sel spat problematicni vendar simpaticni agent 007. Kar se pa interneta tice pa … DSL povezava tam itaq ni mozna. Res je. Omrezje v novi soseski, na obrobju glavnega mesta, evropske prestolnice ne podpira oz. ne more prenesti hitre internet, DSL, povezave.

Hja, pozitivno pri vsem tem je, da mi nek sosed ne bo pribijal s svojim wireless omrezjem direktno cez posteljo. V spalnici bom pa vedno lahko pocel le tisto za kar je namenjena – preden bom zaspal bom se malce potelovadil – in pritisnil najmanj pet stikal, da bom ugasnil tisiti dve luci.

-Sv3

1. Hvala bralcu za to informacijo. [↩]
2. Te so bile od vodje gradbiska s katerim sva imela prav posebno love-hate razmerje ze po dveh minutah. Jep, I’m irresistible, that’s what I am [↩]

This entry was posted on Monday, February 18th, 2008 at 08:05 and is filed under Jest, Nerganje. You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. You can leave a response, or trackback from your own site.