Se še vedno učimo bivati?
Pred dnevi je Blitz objavil spisek svojih pet najljubših komedij. Ob tem sem se spomnil, da sta tako Charlie Chaplin kot Jacques Tati v svoje zgodbe tudi kritično vključevala moderne dosežke takratne dobe – tehnološke in arhitekturne.
Prvi izsek, iz filma Mon Oncle, na komični način kritizira moderno stanovanjsko arhitekturo.
[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=xV2qM1SeBos[/youtube]
Drugi, Play time, na ravnotakšen način komentira moderne javne zgradbe.
[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=R4XYKmTV8WM[/youtube]
Huh, po skoraj 50 letih se zdi, da ni nič drugače1.
Se res še vedno učimo bivati? Si še vedno kompliciramo vsakdanje zivljenje z neumnimi rešitvami? Si ali si ne?
Jaz pravim, hvala bogu, da si. Tako vsaj zivljenje ni dolgocajtno 
-Sv3
via: anArchitecture
- Razen seveda kajenja na javnih mestih. [↩]
Mislim, da je nekoliko bolje. Danes vendar celo ženske pogosteje posežejo za udobno obleko in obutvijo. Pred pol stoletja so bile novosti dosegljive le tistim z debelejšimi denarnicami, danes pa je marsikaj dostopno množicam in s tem ekstravagantnost malo izgublja veljavo.
Mislim, da se ni tako zelo spremenilo, sploh kar se tice ekstravagantnosti in njeni dostopnosti vecjim mnozicam. Poglej samo cevlje M. Blahnika (niso ravno pojem udobnosti in tudi ne za vsak zep) pa tudi JP Goultier ni ravno nek poceni, ljudski in comfort kreator. Se vec, arhitektura danasnjih sodobnih vil je ravno tako ekstravagantna kot pred desetletji (glej pred nekaj dnevi pogorelo hiso ruskega milijonarja – narejno po nacrtih slavnega nizozemskega arhitekta). In se in se in se.
Trdim, da se moramo ljudje venomer prilagajati okolju, ki nas s svojim napredkom iz dneva v dan posiljuje z novostmi. Hmm, no, resnicno sami sebe silimo v prilagajanja, ce sem natancen.
-sv3
p.s. visoka moda in vecerne toalete (zenske) niso in ne bodo nikoli bile udobne in hkrati moderno-aktualno-ekstravagantne, …slednje, sure, naj bi bile
n’est pas?