Ups Pomota
8. januar 2008 ob 21:23
Mlajši moški se oklepa volana in glavo tišči na sprednje steklo avtomobila. Z očmi bega levo desno, fokusira narej nazaj in išče namige. V kabini avtomobila je prijetno toplo in iz zvočnikov se sliši prijetna glasba. Mlajši moški si brunda napev glasbene podlage v ozadju, predvsem pa se jezi nase, da je ravno danes zgodaj zjutraj dom zapustil brez očal. Pa ravno danes. Jebemti. Nekje v daljavi se prikaže dvoje luči, vendar takoj izginejo. Tako ali tako so bile predaleč. Nos mu že počasi zmrzuje na hladnem steklu, vendar mu je jasno, da se takole vsaj lahko premika po cestišču. Vso romantiko pokvari z jeznim medklicem:”Kje so zdej vsi s prižganimi zadnjimi meglenkami? Ko jih rabiš hudiče jih ni nikjer ...Sunce, da jim!”
Za trenutek si pomane oči in nato nadaljuje z bolščanjem v mlečno brozgo pred njim. V nekem trenutku opazi, da mu nasproti prihaja dekle s spuščenimi rjavimi lasmi v lahki prosojni obleki. Čakaj, čakaj, njo pa poznam. Preden si ime prikliče, dekle izgine. In potem zazvoni telefon.
“Ciao stari, kako si? Kje si?” vpraša neznani glas na drugi strani.
“A kako da sem? Kot Josipa Lisac sredi Mengeška polja. Zakaj?” odgovori nazaj Mlajši moški.
“???…. …. …. Ups, pomota … tu tu tut.”
Mislim, kej tacga ….
-Sv3
