staram se, ocitno …
Nekaj, ne tako zelo dolgo, casa nazaj je moja najljubsa blogerka pisala o zadevi, ki me nikoli ni ne vem kako zanimala, eeee, me ni tangirala 
Malce kasneje je o necem precej podobnem (vsaj tako sem stekal zapis) pisala se ena druga blogerka.
Tudi mene zadnje case malo preganja. Nostalgija namrec. Filmi, slike, glasba iz tistih casov se iz dneva v dan vedno bolj pojavljajo v mojem lajfu. No, iz tistih casov mislim na ne tako oddaljene case – 15 let nazaj. Hecno je, kako se mi 15 let ne zdi vec tako dolgo, tako dalec nazaj, tako prekleto oddaljeno. Petnajst let nazaj so se mi zdeli enkrat starejsi ljudje ze pravi starci. V petnajstih letih se je spremenilo marsikaj. Sedaj se pocutim starca sam, sploh na kaksnih koncertih, ko ugotovim, da me mularija gleda postrani in si misli kar si pac misli – nocem vedet kaj. Kljub dejstvu, da sedaj poslusam precej drugacno glasbo in da sem zrelejsi, resnejsi in odgovornejsi, mi se vedno sedejo stvari iz tistih casov. Ne sicer nujno iste stvari. So pa seveda tudi izjemni trenutki.
Zadnjic je bilo to, ko sem cisto impulzivno klikal po iStoreu.
Danes sem se na poti v sluzbo, huh tudi to je novost, ki je pred leti ni bilo, zasanjano pozibaval v zvokih – Soundgardnovega Black Hole Sun,1 Hunger Strika od Temple of the Dog in se vedno ne morem verjeti celega albuma The Best of Guns ‘n’ Roses. Hvala iStore.
Mater, tole je pa res en babji zapis … huh ….pa ne, da me res dajejo leta …. ne-e-ee!
-Sv3
muzika v odzadju: Garbage-Absolute garbage
- To poletje sem bil na koncertu Chrisa Cornella. – Bilo je fa-jn! [↩]
Za tale zapis ti je pa vsekakor oproščeno tole glede Gunsov
)) hihi 
Babji, ja!
uf, hvala. sem vedel, da boš zastopila