Sv3dralnik (beta)

Zvecer se je zgodil ze drugi tradicionalni jubilejni bucni vecer. Vem kako neumno, pateticno, trendish in mainstream se to slisi, ampak bilo je FA-JN.

Vecer poprej sva buco prineseno od doma¹ stlacila v lonec, jo prevrela najprej po spodnji, nato zgornji, se prej na vseh straneh in cisto na okrog za 360°. Kuhanje na zgornji je bilo usodno za pecelj. Hvala bogu, da sem imel tokrat pri sebi krizni izvijac in krizni vijak, tako da ima buca sedaj ultra-mega-szuper premicni pecelj, ki se ga lahko poljubno vrti in premika.² Po kratkem prekuhavanju, sem buco izdolbel in po trenutnem navdihu urezal pet odprtin. Vsebino buce smo zabrisali stran.

Semena in tisto lasisce sem zabrisal stran, iz mesa se je skuhala odlicna za moj okus malcek presladka bucna juhica. Ker je bil vecer v duhu buc, se je glavna jed – prazen krompir – po navdihu pripravila na: bucnem olju, s klobaso, z gobicami – predvsem jurcki³ in bucnicami s pinjolami (bucnic ni bilo najti). Vse skupaj smo si poplaknili, kot bi rekel moj dobri prijatelj, z rdeco brozgo Rasteaua – Côtes du Rhône. Za sladico je sledila odlicna jabolcna pita. Ne, bucne pite ni bilo, so bile pa marcipanove bucke. Fair enough.

Zopet sem se tudi spomnil necesa. Prevec buck, veliko plinov in pogosto zracenje stanovanja. But still, it was fun. In to steje

- Sv3

1. Hvala mama. [↩]
2. Meni najljubsa pozicija je obrnjena naprej, da je taksna Snorcki-buca. [↩]
3. Zopet hvala mama. [↩]

This entry was posted on Wednesday, October 31st, 2007 at 08:37 and is filed under Jest, Kejtacga. You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. You can leave a response, or trackback from your own site.