Sv3dralnik (beta)

Televizije nimam že dobri dve leti in pol. Pravzaprav sem svojo malo TV zabrisal iz sobe že precej prej, ne spomnim se več kdaj točno. Sem tudi eden tistih, ki je prepričan, da televizija ne paše v a.) spalnice in b.) hišne prostore, ki so namenjeni druženju s prijatelji, znanci … Preprosto zato, ker se v prostoru pod točko a.) dela kaj drugega in Bog pomagaj onim, ki rabijo tam plastično škatlo, da preženejo dolgčas. Pod b.) pa zato, ker ni lepo, da najprej povabiš frende na pivo, potem pa jih ignoriraš zaradi Tankovega branja novic, Trontljevega vremensko-političnega komentarja ali pa Bog ne daj Ališičevega modrovanja ali je bolid poškodovan ali samo ‘usran’. Ergo TVja ne gledam več in sem se odvadil to početi.

Na mizi v dnevni sobi stoji računalnik z velikim ekranom, ki mi (nama) služi prvenstveno kot računalo, zaradi svoje velike površine ekrana pa tudi kot stvar na kateri gledam(va) filme. In te gledam zelo rad. OK, televizijo na nek način le uporabljam, vendar zgolj samo za gledanje igranih filmskih izdelkov. Moja dolga želja je, da bi imel v kleti nekoč moje hiše svoj pravi hišni kino. Ne mislim sedaj oni sobni kino iz Mečkatorja (Betty sori za plagiranje), pač pa pravo dvoranico a la kino Mini Union, kjer bi si od časa do časa zavrtel – v predvajlniku šur – kakšen dober film iz moje filmoteke. Seveda bi lahko vsake toliko vrtel svojim obiskovalcem tudi svoje otroštvo posneto na petminutnih kolutkih super 8 filma. Vedno znova bi ponavljal ene in iste štorije, jih prepričeval kako lep in fotogeničen otrok sem bil – še posebej, ko sem se šobil in cmeral, ker mi starša nista kupila sladoleda. Ampak o tem kdaj drugič.

Televizije kot izum XX. stoletja pač ne gledam več. Novice in vreme dobim na interentu. Komentarje ravno tako. Ker sem v tujin zelo malo berem dnevni domači, slovenski tisk, zatorej sem apriori hendikepiran kar se tiče aktualnih dnevno političnih vsebin. Časovni termin in vsakodnevno komentiranje oz. branje novic na televiziji mi ne ustreza. Novice si prebrem sam, ko se mi ‘zalušta’ in ne, ko so na sporedu. Predvsem pa me pri vremenu zanima vreme in ne politični komentar nekega meteorologa. No, TV niso samo novice, so tudi oddaje. Seveda, eni in isti dobri slabi ‘dobri voditelji’ z navadno ‘zelo’ zanimivimi gosti. Dobra pogovorna oddaja je bila pred leti na nacionalki prava redkost.¹ Če so bili že dobri in zanimivo povabljenci, je bil(a) pa voditelj(ica) porazna. O zabavnih oddajah ne mislim izgubljat besed – navadno sem se po gledu počutil ‘nategnjen’ in predvsem bebavo, ker mi preprosto nikoli ni bilo jasno kaj je tam smešnega in razvedrilnega (če je bil to cilj avtorjev, potem jim samo čestitam – pri meni jim je uspelo). Torej ostanejo samo še razne dokumentarne oddaje in pa filmi. Prve si rad ogledam, ko imam čas in sem v ‘mudu’, slednje najrajši gledam v kinu.

V stik s televizijo priden največkrat, ko pridem na kratek obisk domov v Slovenijo. Nekajkrat se je mala črna škatla ‘čudežno’ pojavila v moji sobi. Po cca. dveh dneh, sem vedno ugotovil, da več kot podočnjakov in prebedelih noči ter posledično zaspanih juter in neizkoriščenih dopoldnevov ne bom dobil.

V nedeljo sem se po dolgem času zleknil v naslonjač in prižgal TV. Ponedeljkov pasji maček – eden hujših v zadnje pol leta – je posledica slabega večernega nedeljskega programa. Po petnajst minutnem preklapljanju oz. surfanju med programi, sem se odločil, da grem rajši z bratom na pivo v sosednji bife. Zgodba se je končala zopet doma s praznjenjem domače gajbe in ‘konstruktivni’ debati – upam si trdit, da ne dosti manj na nivoju kot pa v kakšnih pogovorni oddaji tisti večer oz. tisti vikend na televizijskih valovih.²

Itaq, TV je kriva, da sem prespal pol ponedeljka, ostalo polovico pa sem preganjal glavobol. Tokrat ni bila kriva čokolada

-Sv3

1. Izuzemši oddajo Večerni gost, ki pa se je je s časom naveličal celo gostitelj. Ne smem pozabiti odlični oddaj Knjiga mene briga (ne vsi voditelji – Dragan je super) in pa Štafeta mladosti s Slonom in Sadežem, šur. [↩]
2. Bralka naj mi prosim oprosti, če sem se zmotil v dnevih predvajanj slovenskih ‘najplodnejših’ pogovornih oddaj. [↩]

This entry was posted on Tuesday, September 18th, 2007 at 09:04 and is filed under Jest, Nerganje. You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. You can leave a response, or trackback from your own site.