Črni vikend
Ali bolje usrani vikend. Včeraj, torej v nedeljo, se je po povratku domov in končanem prenosu fotografij na računalo iz sobe zaslišal krik. Spet sem pozabil spucat senzor v fotoaparatu. Rezultat je več kot očiten, čaka me dodatno delo na skoraj vsaki fotografiji kjer je nebo. Tokrat pa po Klemnovi zaslugi, ne bom lažji za nekaj deset evropskih. Tnx again 
[...] Črni vikend se je potegnil v črni ponedeljek. V ponedeljek zvečer se je namreč moj ljubi abakus začel obnašati zelo sumljivo. Aplikacije so se pričele samodejno zapirati in sesuvati kot domine v tistem vlakcu. Moja kmečka pamet mi je svetovala restart. Po nekajminutnem zrenju v temno siv skoraj črn jabek na beli skoraj sivi podlagi, se mi je že začelo rolat. Strmenje v vrtečo se ‘rožico’ ni preveč pametno početje, sploh, če imate v levi roki vroč likalnik. Stati z vročim likalnikom v roki pred računalnikom, ki se trudi ‘zbuditi’ ravno tako ni dobra ideja. Hvala bogu likalnik ni bil več optimalno vroč, tako da do resnejših opeklin ni prišlo. Od tu naprej likalnik ne igra več vidne vloge. Ker mi je postalo jasno, da nekaj hudo ne ‘štima’, sem poiskal CD z operacijskim sistemom, kjer je tudi hardwareski test. Test je kakopak pokazal okvaro pomnilnika RAM. Prvo kar mi je priletelo na pamet je, da se je po vsej verjetnosti samo iztaknil spominski modul 1 – vsaj šifra napake je namigovala na to – something wrong with memory modul in potem ena dolga številčna in znakovna klobasa. Med iskanjem izvijača, me je preletelo - garancija, apple care protection plan – ne ga srat, boš vse uniču. Za klic na servis je bilo prepozno, treba je bilo prebedeti počakati do jutra. Prva stvar zjutraj, pred umivanjem zob, je bil klic v trgovino. Prijazna japanska tajnica mi je povedala, da pričnejo z delom šele ob deseti uri. Brez interneta doma, sem reševal probleme v službi (upam, da tega ne bere moj šef). Servis seveda ni lociran v mestu, pač pa zunaj mesta v industrijski coni. Njihov delovni čas, kakopak evropski, od 9h30 – 12h00 in nato od 13h30 – 18h00. Ponedeljkov čas za kosilo, je bil čas za reševanje vojaka Ryana moje najljubše igračke. Ko sem oddal pacienta, so mi zagotovili, da bodo v roku enega do treh dni odpravili napako, če gre seveda zgolj samo le za napako na spominu in da me obvestijo, ko bo zananega kaj več. [...]